www.ksmf.org/arhimed   arhimed@ksmf.org   [5/10/2025 7:48:25 AM]

http://www.ksmf.org/arhimed/poglej.asp?id=81

Vrednotenje treh nacinov merjenja majavosti zob med higiensko fazo zdravljenja parodontalne bolezni
Avtor: Jure Havlicek, Dejan Pirtovšek
Mentor: doc. Dr. Dušan Grošelj


IZHODIŠCA: Sprememba majavosti je lahko pokazatelj kratkotrajnih ali pa dokoncnih sprememb parodoncija. Povecana majavost odraža stanje razlicnih fizioloških ali patoloških pojavov. Znanih je vec metod merjenja majavosti, ki opisujejo razlicne biofizikalne lastnosti parodoncija in omogocajo kvantitativni opis sprememb parodontalnih tkiv, ki hkrati z drugimi klinicnimi parametri pripomore do natancnejše diagnostike, nadzora zdravljenja in bolj zanesljive prognoze bolezenskih procesov.
NAMEN NALOGE: Z nalogo smo želeli med seboj primerjati tri metode merjenja majavosti, obenem nas je zanimal vpliv higienske faze zdravljenja parodontalne bolezni na majavost in odvisnost treh nacinov merjenja od klinicnih parametrov.
MATERIAL IN METODE: V raziskavo smo vkljucili 6 oseb z znaki gingivitisa in 6 s parodontitisom. Med preiskovanci je bilo 8 žensk in 4. moški, ki so iskali pomoc na Centru za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Uporabili smo metodo razdeljenih ust, tako smo dobili v vsaki celjusti dve skupini eksperimentalnih zobnih enot - raziskovano skupino 151 zob, ki so bili obravnavani s klorheksidinom v kombinaciji z mehanskim lušcenjem trdih oblog in kontrolno skupino 143 zob, ki so bili obravnavani samo s klorheksidinom. Na zobeh obeh skupin smo opazovali 7 klinicnih parametrov in majavost na tri nacine.
REZULTATI: V raziskavi smo ugotovili, da se indeks plaka, gingivalni indeks, globina sondiranja, hitrost iztoka gingivalne tekocine in širina keratinizirane dlesni statisticno znacilno spreminjajo med sejami. Statisticno signifikantne razlike med skupinama smo ugotovili le za gingivalni indeks, globino sondiranja in nivo klinicnega prirastišca. Med tremi metodami merjenja majavosti so bile statisticno znacilne razlike v majavosti med sejami vidne le pri avtomatiziranem sistemu pri sili 0,2N. Statisticno znacilne razlike med skupinama smo ugotovili le pri merjenju majavosti s Periotestom.
ZAKLJUCKI: Z raziskavo smo potrdili, da med metodami merjenja majavosti obstajajo razlike in hkrati metode opisujejo razlicne biofizikalne lastnosti parodoncija. S supragingivalnim cišcenjem odstranimo etiološki dejavnik vnetja in tako izboljšamo klinicne parametre in zmanjšamo majavost zob.


«»


[Abstract / English version]
Vrednotenje treh nacinov merjenja majavosti zob med higiensko fazo zdravljenja parodontalne bolezni
Author: Jure Havlicek, Dejan Pirtovšek
Mentor: doc. Dr. Dušan Grošelj


PROBLEM: An alteration of the tooth mobility can represent a transient or a parmanent change in the periodontal tissues. An increased tooth mobility may be associated with different physiologic and pathologic phenomena. Various tooth mobility assessing methods discribe different biophysical characheristics of periodontium. Quantitavtive desription of periodontal tissue changes is supported by tooth mobility meassurements and enables better diagnostics, control of treatment and more exact prognosses.
PURPOSE OF RESEARCH: The aim of this research was to compare three methods of tooth mobility measurement. We were also interested in influence of hygienic phase of periodontal treatment on tooth mobility and dependance of the three methods on clinical parameters.
STATISTICAL MATERIAL AND METHODS: 6 patients with gingivitis and 6 patients with periodontitis participated in the study. Among them there were 8 female and 4 male participants. We used split mouth method - in every single mouth we had 2 groups of experimental units. Test group comprised of 151 teeth was treated with chlorhexidine mouth rinse and with supragingival scaling. Control group comprised of 143 teeth was treated exclusively with chlorhexidine mouth rinse. In both groups tooth mobility measurements with three different methods were performd and 7 clinical parameters were observed.
RESULTS: According to baseline statistically significant differences for gingival index, plaque index, probing depth, width of keratinized gingiva and gingival fluid flow rate were found. Differences between the two groups were significant exclusevely for gingival index, probing depth and attachement level. According to baseline among the three methods differences of tooth mobility were statistically significant for automated system. Differences between the two groups were statistically significant for Periotest measurements.
CONCLUSIONS: The results of this study confirm that differences between the three methods of tooth mobility measurement exist. The methods describe different biophysical characheristics of periodontium. With supragingival scaling etiological factor of periodontal desease is eliminated and improvement of clinical parameters and decrease of tooth mobility is shown.