» arhiv
Možnosti:
[Prikaži v obliki za tiskanje]
[Naloga še ni vpisana v zbirko Cobiss]
ID naloge: 89 Letnik: 2000 Predmet: interna medicina
Telesna vadba pri bolnikih s kronicnim srcnim popušcanjem
Avtor: Borut Jug
Mentor: prof. dr. Irena Keber, dr. med.
Somentor: mag. Barbara Gužic Salobir, dr. med.
Zmanjšana telesna zmogljivost je eden kljucnih simptomov pri bolnikih s kronicnim popušcanje srca. Povezana naj bi bila s spremembami obrobnih tkiv, med katerimi je zelo pomembna endotelijska disfunkcija, tj. okrnjena sposobnost endotelija sprožiti razširitev žil pod vplivom fizioloških spodbud. Domnevali smo, da nadzorovana aerobna telesna vadba spodnjih udov pri bolnikih s kronicnim popušcanjem srca izboljša endotelijsko funkcijo na žilju nadlakti.
V prospektivni raziskavi smo 24 bolnikov (3 ženske, 21 moških, starih 50-80 let) s kronicnim popušcanjem srca nakljucnostno razporedili v skupino, ki je 8 tednov nadzorovano vadila 3-krat na teden po eno uro, in kontrolno skupino, ki ni trenirala. Pred obdobjem telesne vadbe in po njem smo pri vseh preiskovancih dolocili klinicne znacilnosti in ravni krvnih mašcob, izmerili obremenitveno zmogljivost ter opredelili endotelijsko disfunkcijo z merjenjem od endotelija odvisne vazodilatacije brahialne arterije: z ultrazvokom smo dolocili premer brahialne arterije in hitrost pretoka krvi v njej med mirovanjem, med povecanjem pretoka (ki povzroca od endotelija odvisno vazodilatacijo) ter po zaužitju gliceril trinitrata (ki povzroca od endotelija neodvisno vazodilatacijo).
Od endotelija odvisna vazodilatacija se je pri skupini bolnikov, ki so trenirali, izboljšala s 4,8 ± 2,1 % (srednja vrednost ± standardni odklon) na 7,7 ± 2,3 % (p < 0,05), medtem ko se v kontrolni skupini ni pomenljivo spremenila. Prav tako se je izboljšala obremenitvena zmogljivost (s 5,12 ± 1,33 na 6,88 ± 1,29 metabolicnih ekvivalentov; p < 0,05), zvecala pa se je tudi mediana vrednost dvojnega produkta (sistolicni tlak × srcni utrip) ob najvecji obremenitvi, in sicer s 16,73 (razpon 1.-3. kvartil 15,9-18,53) na 18,25 (razpon 16,57-21,76) mmHg × min-1 × 103 (p < 0,05). Tako obremenitvena zmogljivost kot maksimalni dvojni produkt sta pri kontrolni skupini ostala nespremenjena. Indeks telesne mase, sistolicni in diastolicni krvni tlak, srcni utrip v mirovanju, ter ravni krvnih mašcob se pri nobeni skupini niso spremenili pomenljivo (p > 0,05). Od endotelija neodvisna vazodilatacija je bila negativno povezana le s srcnim utripom v mirovanju (r = -0,22; p < 0,05), medtem ko je bila sprememba od endotelija odvisne vazodilatacije povezana s spremembo obremenitvene zmogljivosti (r = 0,34; p < 0,05).
Naši izsledki dokazujejo, da se od pretoka odvisna vazodilatacija brahialne arterije izboljša po 8-tedenskem sklopu telesne vadbe. Vadba je obremenila predvsem spodnja uda, medtem ko smo izboljšanje endotelijske funkcije dokazali na žilju nadlakti, zato sklepamo, da so ucinki telesne vadbe na endotelijsko funkcijo ožilja sistemski.
«»
[Abstract / English version]
Physical training in patients with chronic heart failure
Author: Borut Jug
Mentor: prof. dr. Irena Keber, dr. med.
Co-mentor: mag. Barbara Gužic Salobir, dr. med.
Exercise intolerance, a key symptom of chronic heart failure, has been linked to peripheral derangements, and marked endothelial dysfunction (i.e. the inability of endothelium to mediate a proper vasodilatatory response to physiologic stimuli) has been postulated to be one of the main causes. We hypothesized that supervised aerobic leg training improves endothelial function in the upper limb vessels.
In our prospective study, 24 patients (3 women, 21 men, aged 50-80 years) with chronic heart failure were randomized to a control or a training group, which attended one-hour training sessions 3 times a week for 8 weeks. Before and after the training period, clinical and biochemical parameters, exercise capacity as well as endothelial dysfunction were determined. Endothelial dysfunction was assessed by high-resolution ultrasound measurements of brachial artery diameter and peak flow velocity at rest, after reactive hyperemia (causing flow-mediated endothelium-dependent dilation), and after gylceriltrinitrate administration (causing endothelium-independent vasodilatation).
Endothelium-dependent vasodilatation improved in training patients from 4.2 ± 2.1% (mean ± standard deviation) to 7.7 ± 2.3% (p < 0.05), while the control group patient showed no significant change. Exercise capacity increased in the training group from 5.21 ± 1.13 to 6.88 ± 1.29 metabolic equivalents, and double product (systolic blood pressure × heart rate at maximal exercise capacity) improved from a median value of 16.73 (1st-3rd quartile range 15.9-18.53) to 18.25 (range 16.57-21.67) mm Hg × min-1 × 103 (p < 0.05), while both parameters remained unchanged in the control group. Body mass index, systolic and diastolic blood pressure, heart rate, and blood lipid levels did not change significantly in either group. Endothelium-dependent vasodilatation was negatively correlated with heart rate (r = -0.22, p < 0.05), and the change in endothelium-dependent vasodilatation in the control group was correlated with changes in exercise capacity (r = 0.34, p < 0.05).
Our findings suggest that eight-week aerobic leg training improves brachial artery flow-mediated vasodilatation. Since leg training improved brachial artery endothelial function, it can be assumed that systemic effects of training on skeletal muscle vasculature are involved.
|
|
 |
Išči po nalogah
Brskaj po nalogah
Prijava na obvestila
|
